Sproščanje je lahko nekaj, kar vsi menimo, da obvladamo s tem, da si vzamemo odmor in se udobno usedemo ali uležemo. Da takrat počivamo, sanjarimo, zadremamo in poskušamo “delati nič”. To v precejšnji meri zmoremo, vendarle pa mnogokrat ni dovolj za obvladovanje vseh obremenitev in pritiskov v našem življenju.

Zato so sestavljeni bolj učinkoviti načini – tehnike sproščanja, s katerimi si zmanjšujemo telesne in psihične posledice stresa in s stresom povezanih težav kot so kronična utrujenost, napetost, nespečnost, anksioznost > tesnobnost, zaskrbljenost, trema, panični napadi …

Sproščanje je odklop od napetosti in skrbi … in je iskanje miru duše in duha.

S TEHNIKAMI SPROŠČANJA PRIDOBIMO:

– okrepitev imunskega sistema,

– bolj umirjen odnos do mnogih neugodnih pojavov, ki v nas vzbujajo neprijetna čustva,

– večjo samozavest in sprejemanje življenja takega kot je,

– večjo učinkovitost,

– večjo sposobnost sproščanja napetosti in doživljanja občutja miru,

– učinkovito samopomoč pri občutkih tesnobe, panike, različnih strahovih in pri psihosomatskih težavah (motnje spanja, povišan krvni pritisk, glavoboli, astma …),

– boljše obvladovanje tako dolgoročnih kot kratkotrajnih stresnih situacij.

Ko boste izkusili različne tehnike, jih spoznali, vadili in preverili, boste lažje odkrili tisto tehniko, kombinacijo tehnik ali lastno različico, ki vam najbolj ustreza. Tako boste zmogli najti zase najbolj primeren način sproščanja, globljega doživljanja sebe in razvoja notranjega življenja, ki vam bo pomagalo k večji energiji in učinkovitosti v vsakdanjem življenu, pa tudi v rasti osebnosti.

POTEK SPROŠČENE ŠOLE SPROŠČANJA:
SŠS poteka 8 tednov, po 2 uri na teden, s pričetkom v oktobru 2017 v Ljubljani, v prostorih Zavoda Psimed na Slovenski cesti 54 v Ljubljani. Termin srečanj bo določen naknadno.

Učenje tehnik poteka na lahkoten, neobremenjujoč način. V osmih tednih, kolikor traja SŠS, boste osvojili pet najpogosteje uporabljanih tehnik sproščanja tako, da se boste večino časa sproščali. Seveda dobite za vse tudi pisne materiale, da se ne boste trudili s tem, da si zapisujete, ampak se boste v sami šoli lahko prepustili doživetju sproščenosti in miru, doma pa po lastnem preudarku in ko boste imeli čas, ponovili.

VSEBINA SPROŠČENE ŠOLE SPROŠČANJA:
V SŠS se boste naučili najpogosteje uporabljane tehnike sproščanja:

1.AVTOGENI TRENING, ki temelji na avtosugestiji. Sestavljen je iz šestih preprostih vaj za aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema. Iz številnih znanstvenih raziskav je razvidno, da v avtogenem stanju nastajajo spremembe v telesu (zmanjša se tonus mišic, zniža krvni tlak, spremeni se vrednost kortizola itd.) in v kvaliteti zavesti (povečata se hkrati senzibilnost za dogajanje v sebi in distanciranost, ki pomaga, da zaznano mirno sprejemamo).

2.TEHNIKO POSTOPNEGA SPROŠČANJA MIŠIC, ki je zasnovana tako, da se skozi vadbo naučimo prepoznati povezanost med napetostjo in popolno sproščenostjo. S tem znanjem lahko ob prvem znaku telesne napetosti, ki se, na primer pojavi ob anksioznosti, sprostimo mišice. Fizična sprostitev pripomore k večji mentalni umirjenosti.

3.VAJO ČUJEČNOSTNE MEDITACIJE. Čuječnost je zavedanje sedanjega trenutka in našega notranjega dogajanja na ne-obsojajoč in ne-presojajoč način. Čuječnost pomeni biti v stiku s seboj in z okolico, tukaj in zdaj, brez vrednotenja. Raziskave kažejo, da ima takšen pristop pomembne pozitivne učinke na različnih področjih življenja, od zmanjšanja tesnobe, stresa, depresivnosti, do celotnega boljšega počutja, izboljšanja odnosov z drugimi in večje kvalitete življenja.

4.VODENO PREDSTAVLJANJE ali IMAGINACIJO VARNEGA KRAJA. Imaginacija je tehnika miselnega predstavljanja s vsemi svojimi čutili: vidom, sluhom, vohom in kinestetičnimi občutki. Z vodeno mentalno predstavo kraja, ki v nas vzbuja občutek varnosti, omogočamo hitro umiritev in sprostitev in večanje občutka varnosti, oziroma regulacijo občutka ogroženosti in strahu.

5.HITRE SPROSTITVENE TEHNIKE, ki so izredno praktične, saj jih lahko uporabljamo kadarkoli in kjerkoli, ko v vsakodnevnem življenju občutimo napetost.

Sproščeno šolo sproščanja bo vodila Zmaga Dvornik, psihologinja in psihoterapevtka, učiteljica čuječnostnostne meditacije in avtogenega treninga z dolgoletnimi izkušnjami. Več o njej si lahko preberete  tukaj. Prijavite se lahko na naslovu: zmaga.dvornik@psiholoskosvetovanje.com ali na telefonski številki 051 329 465.

Cena je 30,00 eur na srečanje oziroma 240,00 eur za celotno SŠS. Možni so dogovori v primeru nezmožnosti plačila za ljudi, ki to znanje potrebujejo (naprimer brezposelnost in stiska zaradi paničnih napadov).

DOBRODOŠLI!

 

Spomnim se klienta, ki je vsako jesen prestal pljučnico, v terapiji pa je ugotovil, da zboli po dopustu, ker v službi doživlja mobing. Pa klientke, ki se ji je uredil menstrualni ciklus, ko si je življenje končno uredila po svoje in ni več igrala vloge, ki so ji jo določili drugi.

Včasih težav z zdravjem ne zna pojasniti niti zdravnik. Lahko se ponavljajo v stresnih obdobjih, lahko se zdi, da se zgodijo brez razloga, včasih pa je to edini način, ki nas prisili, da se zaustavimo in pogledamo vase.

Kako razumeti, kaj nam govori telo se bomo naučili s pomočjo vaj iz čuječnosti, osvojili bomo znanja psihoedukacije in se poglobili v to, kako je vaše zdravje povezano s čustvovanjem. Terapevtska skupina bo delovala pod vodstvom certificiranega psihoterapevta.

S skupino za raziskovanje psihosomatike pričnemo oktobra. Dobivali se bomo ob sredah, ob 19:30 uri, v prostorih Zavoda PSIMED na Slovenski cesti 54. Skupina bo odprtega tipa – kar pomeni, da se lahko pridružiš, kadar si to želiš. Prispevek na srečanje je 10 eur. Število mest je omejeno, prijave in informacije na psihoterapija@zavodpsimed.si.

Eva Veršič, certificirana psihoterapevtka

 

Delovanje vašega telesa in čustvovanje sta povezana. Preberite si, kako.

Vzrok za prekomerno telesno težo je lahko prešibko delovanje ščitnice, le-to pa je lahko rezultat močno izražene potrebe po prekinitvi čustvenih bolečin, ker imamo za seboj veliko stresa, napetosti in zavrnitev. Verjamemo, da smo velikokrat potegnili kratko v življenju in ne glede kako se trudimo, vedno izgubimo.

Pridobivanje kilogramov je povezano tudi z občutkom varnosti. Včasih je to edini način, kako lahko med seboj in zunanjim svetom postavimo navidezno mejo. Če se bojujemo s kilogrami, nas lahko spremlja prepričanje, da ne bomo imeli nikoli imeli dovolj tistega, kar potrebujemo, da smo obdani s pomanjkanjem. Največkrat gre za zgodnji občutek pomanjkanja ljubezni s strani matere ali očeta ali pa je bil kateri od njiju odsoten v času našega otroštva.

Imamo globok strah pred izgubo kontrole. Velik del čustvene energije smo porabili, da smo potlačili travmo in žalost. Poskušamo se izogniti ljudem in okoliščinam, ki bi lahko zamajale naše pridobljene temelje. Intimno partnerstvo lahko dojemamo kot enosmerno partnerstvo, ki je v korist partnerja, naše potrebe pa se ne zdijo pomembne. Lahko nismo imeli priložnosti, da bi videli sodelovanje/partnerstvo med očetom in mamo, zaradi česar verjamemo, da ni možno najti podpore in harmonije v bodočih odnosih. Prisotna sta lahko globoko potlačena jeza in bes zaradi strahu pred samoizražanjem.

V zelo ranem otroštvu smo lahko občutili strah pred pomanjkanjem hrane in ugodja, varnosti  s strani staršev. Sedaj verjamemo, da je to, kar potrebujemo in hočemo v našem življenju, zadnja prioriteta za druge. Programirani smo bili, da verjamemo, da smo brez vrednosti, za druge nismo pomembni in moramo sami zdraviti svoje rane. Hrana povzroča izločanje pozitivnih endorfinov in nam v stresnih okoliščinah nudi ugodje. Čustvene potrebe tako zadovoljimo s hrano. Vzpostavili smo namreč pozitivno asociacijo na hrano v situacijah, ko potrebujemo ljubezen, varnost, podporo in obilje.
Vprašajmo se: »Kaj v resnici potrebujem?«

Pripravila: Eva Veršič, certificirana psihoterapevtka in direktorica Zavoda PSIMED

Okolje in naše življenjske situacije nas preplavljajo. Preveč je stvari, ki jih poskušamo realizirati, naše delovanje pa ni usklajeno z našimi dejanskimi potrebami. Včasih se počutimo ujete v stresne situacije drugih in ne znamo postaviti mej; ne zmoremo se ponovno fokusirati predvsem na svoje življenje.

Vprašajmo se: »Kaj bi se zgodilo, če se osredotočimo spet samo nase in smo popolnoma prisotni?« Mogoče smo izbrali skrb za druge, da bi odvrnili pozornost na lastne probleme.

Mogoče dvomimo o svoji sposobnosti spopadanja z življenjskimi izzivi in nas je konstantno strah kopanja po lastnih strahovih. Lahko smo zdavnaj podlegli pritiskom in nosimo s tem povezano nezadovoljstvo s seboj. Rezultat naštetega je, da se lahko počutimo nevredne in nemočne. Drugim želimo dokazati, da smo lahko uspešni, ne glede na vse. Mogoče se preveč naprezamo, ker se ne počutimo enake drugim. Izvor tega počutja je lahko v otroštvu, ko so vas naredili neumne vsakokrat, ko smo izrazili svoje potrebe. Lahko imamo veliko kreativnih idej, pa jih ne znamo izraziti oz. realizirati.

Ko se z novo stresno situacijo sprožijo travmatični pretekli spomini na davne odgovornosti, je izboljšanje stanja lahko povsem onemogočeno.

Ljudje, ki so bili zlorabljeni (čustveno, fizično, seksualno), trpijo za pogostimi glavoboli. Notranji konflikti in potlačena travma zahtevajo svojo ceno in lahko se pojavijo pogoste nočne more. Mogoče si ne vzamemo časa zase in je za nas vedno nekaj, kar moramo nujno postoriti, ali se dogaja nekaj pomembnega. Glavoboli nas prisilijo, da se zaustavimo. Vprašajmo se: »Zakaj imam potrebo, da sem vedno polno zaposlen/a? Kaj bi se zgodilo, če si vzamemo odmor?« Razmislite pred čem bežite in kako dolgo to morda že počnete. Kdaj se spominjate, da so se glavoboli pričeli in kaj se je takrat dogajalo v vašem življenju. Ste se v takratnih okoliščinah počutili nemočne, slabe, ste bili morda jezni ali žalostni? Predvsem migrenski glavoboli so velikokrat posledica neizjokanih solz. Imajo jih ljudje, ki so se naučili biti močni, kadar niso imeli podpore iz okolice. Razloge za glavobole lahko raziščete tudi na psihoterapiji in v spremtsvu poiščete vzroke, ki vam preprečujejo srečno in zdravo življenje.

Pripravila: Eva Veršič, certificirana psihoterapevtka in direktorica Zavoda PSIMED

Novinarka Jana Bajželj je pripravila prispevek o perinatalni izgubi, kjer smo o delu z ženskami in njihovimi partnerji govorili tudi mi.

Smrt otroka med porodom ali takoj po njem, spontani splav in umetna prekinitev nosečnosti so še vedno tabu. Zato so tudi povsem običajni občutki žalosti, jeze, krivde, nemoči in obupa za okolico nerazumljivi. Žalovanje po izgubi pa za bližnje manj sprejemljivo. Kaj otežuje žalovanje in katere oblike pomoči koristijo staršem po izgubi? S svojimi izkušnjami in mnenji bodo sodelovali psihologinja Lucija Pavše z Ginekološke klinike Ljubljana, Eva Veršič iz zavoda Psimed ter Katarina Nzobandora in Jani Jeriček iz zavoda Živim, prisluhnite.